Vsak tiskan izdelek se po tisku razreže na končni format. Nož ni popolnoma natančen — odmik je tipično 0,5–1 mm. Zato datoteka potrebuje tri ločena območja, ki skupaj zagotavljajo čist rezultat brez belih robov ali odrezanega besedila.

Diagram: tri ključna območja pri pripravi tiskovine. Rdeča = napust, črna = linija porezave, zelena = varno področje.

CMYK vs RGB — zakaj je to sploh pomembno

Zaslon prikazuje barve z mešanjem svetlobe (RGB — rdeča, zelena, modra). Tiskalnik pa barve ustvari z mešanjem črnila (CMYK — cian, magenta, rumena, črna). To sta dva povsem različna fizikalna procesa z različnim razponom barv. Živa neon zelena, ki jo vidite na zaslonu, v CMYK preprosto ne obstaja — bo postala temnejša, bolj pridušena. To ni napaka tiskarne, temveč fizikalna omejitev pigmentov.

Zato dokument vedno nastavite v CMYK že na začetku — ne na koncu. Če oblikujete v RGB in pretvorite šele ob izvozu, boste šele takrat videli, da so barve drugačne. Če nastavite CMYK takoj, oblikujete znotraj dejanskih omejitev in se neprijetnostim izognete.

ICC profili — jezik med napravo in tiskom

ICC profil je datoteka, ki natančno opisuje, kako določena naprava (zaslon, tiskalnik, tiskarski stroj) reproducira barve. Ko vašemu programu poveste, kateri ICC profil uporabiti, mu v resnici poveste: »Te CMYK vrednosti bodo na tem tiskarskem stroju, na tem papirju, izgledale takole.«

Naš preferiran profil za standardni tisk: PSO Coated v3 (Fogra51). To je najnovejši evropski standard za tisk na premazan (coated) papir. Temelji na podatkih tiskarskih strojev po celotni Evropi in nadomešča starejši Fogra39. Če vaš program ponuja Fogra51 — uporabite ga. Če ne, je Fogra39 (ISO Coated v2) še vedno sprejemljiv.

Kalibracija zaslona

Vaš zaslon laže. Tovarniško nastavljen zaslon prikazuje barve tako, da so všečne očem — bolj nasičene, bolj svetle, z višjim kontrastom. Za tisk to pomeni, da boste natisnjen rezultat vedno videli kot »bledejši« od zaslona, četudi je tisk barvno popolnoma korekten.

Rešitev je kalibracija s kolorimetrom — to je majhna naprava (npr. X-Rite i1Display, Datacolor SpyderX), ki jo obesite na zaslon, poženete programsko opremo in v 5 minutah imate natančen profil zaslona. Od takrat naprej zaslon prikazuje barve tako, kot jih bo tiskalnik natiskal — ne lepše, ne slabše.

Če kolorimetra nimate: vsaj zmanjšajte svetlost zaslona na 50–60 % in izklopite morebitne »vivid« ali »HDR« načine. To ni kalibracija, je pa boljše kot nič.

Soft proofing — simulacija tiska na zaslonu

Tudi s kalibriranim zaslonom je koristno uporabiti soft proof — funkcijo, ki simulira, kako bo dokument izgledal, ko bo natiskan s specifičnim ICC profilom na specifičen papir. V InDesignu: View → Proof Setup → Custom → izberite profil (Fogra51). V Affinity: Document → Soft Proof Adjustment Layer. V Photoshopu: View → Proof Setup → Custom.

Soft proof vam pokaže, katere barve so zunaj CMYK gamuta — torej barve, ki jih tiskalnik ne bo mogel reproducirat natanko tako, kot jih vidite. Namesto presenečenja po tisku, presenečenje dobite na zaslonu — kjer ga lahko popravite.

PDF/X je podmnožica PDF formata, posebej zasnovana za zanesljivo izmenjavo tiskovnih datotek — zagotavlja, da so pisave vgrajene, barve pravilno definirane, resolucija ustrezna in da ni skritih elementov, ki bi povzročili napako pri tisku. Razlike med verzijami so v tem, koliko svobode dovoljujejo oblikovalcu in koliko strogo preverjajo vsebino.

Zakaj priporočamo PDF/X-4: Podpira transparence (sence, mehke robove, prosojnost) brez sploščevanja, dovoli vgradnjo ICC profilov in ohranja plasti (layers). To pomeni, da se vaš dokument ob izvozu ne spremeni — kar vidite na zaslonu, to gre v tisk. Starejši PDF/X-1a zahteva, da se transparence pred izvozom sploščijo (flatten), kar lahko povzroči nepričakovane artefakte na stikih prosojnih elementov. PDF/X-4 je obvezen za pripravo datotek s 5. barvo (Ricoh).

Sence, prosojni elementi, mehki robovi (feather), gradient od barve do prozorne — vse to so transparence. V digitalnem dizajnu so povsod. V tisku pa zahtevajo pozornost.

Pravilo

• PDF/X-4: Transparence ostanejo žive (live transparency). RIP jih obdela pravilno. To je naš priporočeni pristop.
• PDF/X-1a: Transparence se morajo sploščiti (flatten) pred izvozom. Program združi prosojne plasti v eno rastersko sliko. To lahko povzroči bele črte na stikih, spremembe barv ali nepričakovane robove.

Če morate izvoziti kot PDF/X-1a (npr. za ofsetni stroj, ki ne sprejme X-4), izberite v InDesignu nastavitev Transparency Flattener Preset: High Resolution in preverite rezultat v Acrobatu z Output Preview.

DTG/DTF posebnost

Pri tisku na tekstil (DTG, DTF) transparence pomenijo, da bo beli primer viden skozi delno prosojne elemente — rezultat je pikčast, neenakomeren videz. Rešitev: nadomestite transparence z dejanskimi barvami. Namesto gradienta od rdeče do prozorne uporabite gradient od rdeče do barve podlage (npr. bele ali črne, odvisno od tekstila).

Pisave so eden najpogostejših vzrokov za napake pri tisku. Če pisava ni pravilno vgrajena ali pretvorjena, se lahko zamenja s privzeto (Times New Roman ali Arial) — in vaša skrbno oblikovana vizitka izgleda kot šolska naloga.

Dve rešitvi

1. Vgraditev (embed): PDF format podpira vgradnjo pisav — datoteka s sabo nosi vse podatke o pisavi. InDesign in Illustrator to naredita samodejno pri izvozu PDF. Preverite v Acrobatu: File → Properties → Fonts — vse pisave morajo biti označene kot »Embedded« ali »Embedded Subset«.
2. Pretvorba v krivulje (outlines/curves): Besedilo se pretvori v vektorske oblike. Prednost: nič ne more iti narobe. Slabost: besedila ne morete več urejati. Naredite to kot zadnji korak, ko je vsebina potrjena.

Minimalna velikost

Besedilo pod 6 pt je v tisku težko berljivo. Za pozitivni tisk (temno besedilo na svetli podlagi) je minimum 6 pt. Za negativni tisk (svetlo besedilo na temni podlagi) je minimum 7–8 pt, ker se črnilo rahlo razlije in zapre fine poteze črk. Pri digitalnem tisku je toleranca boljša; pri ofsetnem tisku na nepremazanem papirju pa je razlivanje izrazitejše.

Pantone sistem

CMYK lahko meša približno 70 % vseh vidnih barv. Za preostale — živo oranžno, natančno korporativno modro, kovinsko zlato — obstaja Pantone Matching System (PMS). Vsaka Pantone barva je predmešano črnilo s točno definirano recepturo. Ko naročite tisk v Pantone 186 C, bo rdeča identična po vsem svetu, na vsakem stroju, ki tiska s tem črnilom.

Pantone barve so v programu definirane kot spot barve (ne procesne). To pomeni, da gredo skozi tisk kot ločen nanos — ne kot kombinacija CMYK. Preverite v paleti barv, da je barva res označena kot »Spot« in ne »Process«. Zamešana Pantone barva, ki je po nesreči nastavljena kot procesna, bo natisnjena kot CMYK približek — ne kot dejanska Pantone barva.

Spot barve za lak (varnish)

Selektivni lak — sijajen ali mat nanos na izbranih delih tiskovine (npr. logotip, fotografija, naslov) — se v datoteki označi kot ločena spot barva. Ustvarite novo barvo z imenom, ki jo prepoznate (npr. »LAK«, »SPOT UV«, »Varnish«), nastavite jo kot spot, in z njo pobarvajte vse elemente, ki jih želite lakirati.

Ključna nastavitev: element z lakom mora biti nastavljen na overprint — torej se tiska čez spodnjo plast, ne izriva barve pod sabo. Brez overprinta bi lak izbil spodnjo barvo in namesto leskečega se logotipa dobili bel izrezan prostor s slojem laka čez prazen papir.

Spot barve za big (scoring/creasing)

Big je utisnjeno črtalo na kartonu, ki omogoča čist pregib brez lomljenja. Mesto biga se označi enako kot lak — z ločeno spot barvo poimenovano »BIG«, »CREASE« ali podobno. Črtalo (linija) naj bo široko 0,25 pt. Tudi ta element mora biti nastavljen na overprint.

Če ima izdelek več vrst dodelav (lak + big + perforacija), ima vsaka svojo spot barvo z jasnim imenom. V Acrobatu preverite ločenost plasti v Output Preview — vsaka spot barva se prikaže kot ločena separacija.

Overprint — kdaj in zakaj

Overprint pomeni, da se element tiska čez spodnjo plast, namesto da jo izbije (knockout). Privzeto je knockout vklopljen — če postavite rdeč krog na modro ozadje, bo pod krogom modra izbita. Za večino elementov je to pravilno. Za lak, big in drobno črno besedilo pa je overprint nujen.

Vklop overprinta: InDesign/Illustrator: Window → Output → Attributes → označi Overprint Fill (za polnila) ali Overprint Stroke (za obrobe). Preverjanje: View → Overprint Preview — elementi z overprint bodo vizualno temnejši, ker se barve mešajo.

Naš Ricoh Pro C7500 ima poleg štirih CMYK tonerjev tudi peto barvno postajo, ki jo lahko napolnimo z enim od posebnih tonerjev. To odpira možnosti, ki jih klasičen CMYK tisk nima — od belega tiska na temnem papirju do zlatih in srebrnih metalik, neonskih barv, prosojnega laka in nevidnega UV črnila.

Razpoložljivi tonerji

Kako pripraviti datoteko — univerzalen postopek

Ne glede na to, kateri 5. toner uporabite, je postopek priprave enak. Delate v Adobe InDesignu (ali Illustratorju).

1. Ustvarite spot barvo: V paleti Swatches dodajte novo barvo. Ime mora biti natanko takšno, kot je v tabeli zgoraj (npr. »White«, »Gold«, »NeonP«). Color Type: Spot. Color Mode: CMYK. Indikatorska CMYK vrednost je le za orientacijo na zaslonu:
   White: C=0 M=100 Y=0 K=0 · Gold: C=32 M=43 Y=100 K=0 · Silver: C=10 M=0 Y=0 K=40
   NeonY: C=0 M=0 Y=100 K=0 · NeonP: C=0 M=80 Y=0 K=0 · Clear: C=100 M=0 Y=0 K=0
   IvR: C=0 M=75 Y=50 K=0
2. Nastavite gostoto: Window → Color → pokažite Options. Gostota (density) je pri večini tonerjev 100 %. Neon roza se lahko meša pri 75 % ali 100 % za različne odtenke.
3. Organizirajte plasti: Ustvarite ločene plasti — plast za CMYK grafiko in ločeno plast za 5. barvo. 5. barva se tiska kot prva (podlaga) ali sočasno s CMYK — odvisno od tonerja.
4. Nastavite overprint: Za vektorske elemente in besedilo: Window → Output → Attributes → Overprint Fill. Za slike: uporabite blending mode Multiply — Overprint Fill na slikah ne deluje. Preverite z View → Overprint Preview.
5. Izvozite kot PDF/X-4:2008: To je obvezno — Fiery Command WorkStation na Ricohu prepozna spot barve samo v PDF/X-4. Izvozite vidne in tiskljive plasti.
6. Preverite v Acrobatu: Tools → Print Production → Output Preview → Simulate Overprinting. V Separations poiščite ime vaše spot barve (npr. »White«, »Gold«). Izklopite CMYK in preverite, da je 5. barva natanko tam, kjer želite.

Diagram: vrstni red plasti pri 5. barvi. Rdeča = 5. barva (podlaga), modra = CMYK, siva = opcijski clear coat.

Bela (White) — foil efekt

Beli toner na metalik papirju ustvari foil efekt: kjer je bela podlaga, CMYK barve izgledajo normalno. Kjer bele podlage ni, proseva metalik papir — in dobite učinek kovinske folije brez dejanske folije. V enem prehodu (single-pass). Celoten dizajn je v enem PDF.

Zlata in srebrna — kovinski lesk

Zlati in srebrni toner se nanašata na vektorske elemente — logotipe, okvirje, tipografijo. Učinek je subtilno kovinski, eleganten. Oba sta single-pass — en PDF, brez dodatnega prehoda. Posebej dobro izgledata na temnem papirju s taktilno teksturo.

Neon rumena in roza — razširjen gamut

Neon tonerji razširjajo barvni razpon CMYK. Neon rumena nadomesti standardno rumeno v izbranih delih slike za intenzivnejši učinek. Neon roza, mešana s CMYK (npr. 100 % NeonP + 100 % Y = intenzivna oranžna), ustvari barve, ki so v standardnem CMYK nedosegljive. Za neon rumeno v fotografijah: pripravite masko v Photoshopu, izrežite rumeni kanal in ga prestavite v NeonY spot kanal.

Prozorna (Clear) — taktilni efekti

Clear toner je edini, ki zahteva dva prehoda (two-pass) — dva ločena PDF-ja. Prvi PDF vsebuje clear toner (taktilna tekstura ali selektivni lak). Drugi PDF vsebuje belo podlago + CMYK grafiko. Rezultat: otipljiva tekstura na temnem papirju, luksuzni občutek. V dokumentu imate obe spot barvi (White in Clear), a izvozite dva ločena PDF-ja.

Nevidna rdeča (Invisible Red) — varnostni element

Nevidna pod običajno svetlobo, vidna samo pod UV svetlobo (370–390 nm). Namenjena avtentikaciji dokumentov, vstopnic, certifikatov, zaščiti blagovnih znamk. Gostota vedno na 100 %. V datoteki dodate vektorske elemente (besedilo, logotip, vzorec) in jih pobarvate s spot barvo »IvR«.

DTF (Direct to Film) je postopek, kjer se dizajn najprej natisne na posebno PET folijo, nanese lepilo v prahu, nato pa s toplotno prešo prenese na tekstil. Rezultat je trajen, prožen nanos z živimi barvami na skoraj vsakem tekstilu — bombaž, poliester, mešanice, tudi temni materiali. UV DTF je sorodna tehnika za trde površine (steklo, plastika, kovina).

Bela podlaga (white underbase)

DTF tiskalnik najprej natisne plast belega črnila, nato čezenj CMYK barve. Bela podlaga je obvezna — je temelj, na katerem barve ostanejo žive, tudi na temnem tekstilu. Brez nje bi bile barve na temnem materialu zbledele in prosojne.

V datoteki belo podlago pripravite kot ločen sloj pod barvno grafiko — poln, neprozoren, v obliki vašega dizajna. Večina RIP programske opreme (npr. Wasatch, Flexi, Kothari) belo podlago generira samodejno iz vaše grafike. Če jo pripravljate ročno, naj bo natanko enake oblike kot barvna grafika.

Diagram: plasti DTF prenosa. Rdeča oznaka = choke (bela podlaga je rahlo manjša od barvnega sloja).

Choke — preprečevanje belih robov

Choke (negativni odmik) pomeni, da je bela podlaga za 0,25–0,5 pt manjša od barvnega sloja. Brez choka bi se bela podlaga na robovih rahlo videla kot bel halo — zlasti na temnem tekstilu. S chokom bela podlaga nikoli ne štrli čez barvni rob.

Preveč choka pa povzroči, da se fine detajle (tanke poteze črk, serifi) stanjšajo ali izginejo. Ravnovesje je ključno — začnite s 0,3 pt in prilagodite glede na testni tisk.

Resolucija in format

• Resolucija: Minimum 300 DPI pri končni velikosti. Za majhne detajle (pod 5 cm) priporočamo 600 DPI.
• Format: PNG s prozornim ozadjem (ne JPG — JPG ne podpira prozornosti). Za vektorske dizajne: PDF ali EPS.
• Barvni način: RGB — RIP programska oprema upravlja pretvorbo v CMYK in generacijo bele podlage. CMYK datoteke so sicer sprejemljive, a RGB daje boljše rezultate pri DTF, ker je barvni razpon širši.
• Transparence: Prepovedan. Vsak delno prozoren element bo pustil belo podlago skozi = pikčast videz. Vse prozornosti nadomestite z dejanskimi barvami pri polni neprozornosti.

UV DTF — trde površine

UV DTF je namenjen trdem podlagam — steklo, plastika, kovina, les. Postopek je podoben, a namesto toplotne preše se uporablja UV utrjevanje. Datoteka se pripravi enako: PNG s prozornim ozadjem, 300+ DPI, brez transparenc znotraj grafike, bela podlaga s chokom.

K:100 vs Rich Black

Samo K:100 (čista črna) izgleda na zaslonu enako kot na papirju — temno. A v tisku K:100 na velikih površinah izgleda sivkasto, neenakomerno, ker en sam toner ne pokrije papirja dovolj gosto. Za velike črne površine (ozadja, naslovnice, okviri) uporabite rich black: C:40 M:30 Y:30 K:100. Ta kombinacija daje globoko, nasičeno črno.

Pozor: Rich black uporabljajte samo za velike površine. Za drobno besedilo (pod 14 pt) VEDNO uporabite samo K:100. Razlog: če je besedilo v rich black in se ena od štirih plošč pri tisku za milimeter zamakne (kar je normalno), bo besedilo videti zamegljeno z barvnimi robovi.

Overprint za črno besedilo

Drobno črno besedilo (K:100) mora biti nastavljeno na overprint — se tiska čez spodnje barve, ne izbija jih. Brez overprinta bi vsaka črna črka na barvnem ozadju ustvarila belo luknjo pod sabo, in ob najmanjšem zamiku bi bil viden bel rob okoli črke. Večina profesionalnih programov to nastavi samodejno za K:100 besedilo, a preverite vseeno: View → Overprint Preview.

Končni format + 3 mm napust na vsako stran = velikost datoteke. Varno področje za besedilo: 5 mm od roba porezave navznoter.

Za nestandardne formate ali posebne izdelke (stojala, embalažo, zloženke) pošljite povpraševanje — pripravili vam bomo predlogo s pravilnimi dimenzijami.

Preden pošljete datoteko v tisk, preverite vsako točko. Ena sama napaka pomeni ponovitev priprave ali — v najslabšem primeru — ponoven tisk.